Zdaj govori iz Umanotere

»Za tisoč kalorij govedine porabimo med 500 in 900 litrov vode, pri svinjini 750. Po drugi strani za tisoč kalorij pšenice porabimo 240 litrov vode, za krompir pa le 80 litrov.«

»Naložbe v fosilne vire bi po predlogu ostale zaščitene še 10 let po sprejetju modernizirane pogodbe. Sam postopek njenega sprejemanja pa bi trajal lahko še nekaj let, kar pomeni, da bi fosilni viri ostali zaščiteni še vsaj 15 let, kar pa je z vidika podnebne krize nesprejemljivo.«

»Za reševanje podnebne in okoljske krize je nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve, hkrati pa je ključno, da se z vprašanjem zelenega zavajanja spoprimemo tudi na sistemski ravni.«

»Zdravje in okolje ne smeta biti predmeta političnih igric.«

»Čeprav se morda sliši neverjetno, je vprašanje o tem, kako dolgo bomo vsi skupaj še talci fosilne industrije, trenutno odvisno predvsem od Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Uniji namreč lahko predlaga, da se razprava o izstopu Unije iz ECT-ja uvrsti na dnevni red zasedanj voditeljev EU-ja.«

»Mislim, da je vloga posameznika primarno, da je aktivni državljan in da politike prisili, da vzpostavljajo pogoje za dobro življenje.«

»Zaščita vode je ena ključnih strategij odzivanja na podnebne spremembe, zaščita ekosistemov pomeni obstoj civilizacije na našem planetu, gradnja na in ob vodi pa pomeni privatizacijo obrežij.«

»Zakon, ki lahko vodi do nepopravljive škode za površinske in podzemne vode, za pitno vodo, za ekosisteme in za zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije in ki je bil sprejet na nepregleden, nezakonit in neustaven način, moramo ostro zavrniti.«

»Pričeli smo evropsko kampanjo Pravice za ljudi, predpisi za korporacije ‒ stop ISDS.«

»V kampanji pa zahtevamo, da se ukinejo tako imenovani mehanizmi ISDS, ki korporacijam omogočajo, da tožijo države za zakonodajo, ki jo te sprejemajo, četudi je v javnem interesu, in morajo plačati večmilijonske odškodnine korporacijam.«

»Ti tribunali, ki jih predvideva mehanizem ISDS, omogočajo korporacijam, da napadajo države ob spreminjanju zakonodaje, ki bi škodila njihovim dobičkom.«

»Te tribunali omogočajo korporacijam, da napadajo države ob spreminjanju zakonodaje, ki bi škodila njihovim dobičkom.«

»Pogosto se navaja, da ti sporazumi prispevajo k povečanju tujih investicij, saj se investitorji lažje odločijo za naložbe v varno okolje, a praksa kaže, da so dejanski učinki pri povečanju tujih naložb razmeroma skromni in v praksi predstavljajo desetinko ali stotinko rasti BDP-ja.«

»Sam sporazum nič ne pomeni z vidika olajševanja vstopa malih ali srednje velikih podjetij na tuje trge.«